Z negotovimi koraki je korakal proti njenim vratom. Toliko vprašanj. Toliko negotovosti. Kaj če je njeno vabilo na kavo res le vabilo na kavo?
Na kavo in pogovor. Kaj če si domišlja preveč? Kljub temu je imel tisti občutek v trebuhu. Kot bi poleteli metuljčki. Želel si jo je. Tako si jo je želel dotakniti. Prisloniti svoje golo telo ob njenega in tako ležati, se drgniti in uživati v toploti njenega telesa. Malo ga je pekla vest. Trkala je iz ozadja in mu skušala dopovedovati, da bo to le kava. Sproščen pogovor in kava. Ob tej misli je pritisnil na zvonec. Nestrpno je pričakoval ali bo kdo odprl. Kaj če je prišel zaman? Kaj če nebo nobenega? Spet toliko vprašanj. Spet toliko negotovosti.
Slišal je korake, ki so se počasi približevali vratom. Nato zvok odklepanje ključavnice. Na vratih je stala gospa v poznih štiridesetih, nasmejana vendar z nekoliko zadržanim izrazom na obrazu. Povabila ga je v stanovanje. Kjer sta se pozdravila in nerodno začela pogovor o vremenu. »Kako je zunaj?« ga je vprašala. »Čez okno je videti lepo vendar se opazi, da je že pozna jesen.« je še dodala.
»Ja, je kar hladno zunaj, čeprav je sonce.« Je rekel med tem ko si je slačil jesensko jakno in jo obesil v omaro. Nekako sta si oba oddahnila.
Led je bil prebit. No ja, vsaj začetek.
Povabila ga je v prijetno sobo, ki je bila ne prevelika in ne premajhna. Srednje velik televizor v dokaj stari omari. Levo od omare je bila še nekakšna nočna omarica. Predvideval je, da je to dnevna soba in hkrati spalnica. Sonce je pošiljalo svoje sončne žarke skozi deloma zastrto okno, kar je dajalo sobi posebno toplino. Energijo. V omari je opazil knjige in razne okraske. Dokaj stilsko postavljeno vse na svoje mesto, da je kot celota dajalo zelo prijeten občutek. Občutek domačnosti in skladnosti. Počasi je stopil mimo mizice pred sedežno.
»Počuti se kot doma.« je še dodala med tem, ko se je z negotovostjo usedel. Pogledal jo je med tem, ko je na hitro pospravila časopis z mize.
Bila je prijetna na pogled. Njen mladosten izgled je dobro skrival njena pozna štirideseta leta. Ohlapno majčka je dala slutiti, da ni imela modrca. Njeno oprsje se je med tem, ko se je sklonila nad mizo podrsalo po majčki in lepo se je dalo videti nabrekle bradavičke. Prijetno se je pozibavalo v ritmu njenega pospravljanja. Čeprav se je vse zgodilo v parih sekundah je imel občutek večnosti. Spodaj je imela oprijeto bombažno trenirko sive barve, kar je še bolje poudarilo njene močnejše boke. Glede na to, da ni videl črte hlačk se mu je porajalo vprašanje: »Je tudi spodaj brez? Ima tangice oziroma zelo tanke hlačke brez robov? Kaj če je spodaj brez hlačk?« Vendar se je zopet oglasila zgornja glava in mu skušala dopovedati, da si zamišlja in da je le na kavi. S to mislijo je tudi opazil rob hlačk. Torej si le domišlja.
Opazila je da jo je opazoval vendar ji je nekako ugajalo. Res, da je prvič pri njej. No skratka prvič sta se osebno srečala, vendar po vseh teh pogovorih prek telefona in dopisovanja prek e-mailov in raznih pogovorov v klepetalnicah, mu je nekako verjela. Ne samo, da je dajal občutek zaupanja ampak tudi občutek resnosti, umirjenosti in pohotnosti. Opazila je njegovo negotovost. Njegov, lahko bi rekli, strah, ko se je usedel.
Kar ji je dajalo dodatno zaupanje, da to ne počne vsak dan. Med tem, ko je pospravljala mizo pred njim je s kančkom očesa videla, da jo opazuje. Da gleda njeno oprsje. Tisti trenutek se je spomnila da nima modrca in da se njeno oprsje lepo ziblje v majčki, kar on tudi opazi.
Vendar namesto nelagodja jo je prevel občutek drznosti. Pohote. Začutila je kako ji od rahle vzburjenosti izstopajo bradavičke. Videla je da je opazil izbokline na njeni majčki. Presenetilo jo je predvsem to, da je namesto nelagodja in sramu začutila ugodje in pohoto. Lep za njo že dolgo nazaj pozabljen občutek. Vzela je časopis in ga nesla proti omari ter ga počasi zlagala na spodnjo poličko. V odsevu ekrana televizorja je na hitro videla da jo gleda. Da gleda njene boke. Zopet jo je zaščemelo v trebuhu. Zaščemelo v njeni potrebnici.
»Si za kavo ali čaj?« ga je vprašala med tem, ko je strmel v njeno zadnjico in iskal rob hlačk.
Pogledal jo je v oči in rekel z drhtečim glasom: » Kava bo kar ok. Brez sladkorja. Črna.«
Nasmehnila se mu je in odšla v kuhinjo. Pripravila je kavo in jo odnesla v sobo, kjer je nestrpno sedel mladi mož in čakal. Čakal v tišini in v svojih begajočih mislih. Ali je tu na kavi? Ali ga je povabila še za kaj drugega?
Začela sta sproščen pogovor o vsakdanjih stvareh. Se nasmejala svojim klepetom prek e-maila ter se strinjala da je lepo, da sta se končno srečala. Kot že neštetokrat med njunima dolgima klepetoma v internetnih klepetalnicah, je tudi tukaj na trenutek prevela tišina. Opazovala sta se. Gledala. Obema je bilo nerodno, na kar ga je ona navihano vprašala: » Osebno pa nisi tako korajžen kot preko neta? Pa tako korajžno si pisal o vsem mogočim, predvsem ko je naneslo na sex…« Nasmehnila se je in opazovala njegovo zadrego.
»Tam je drugače. So tipkovnica in črke. Je le vseeno malo lažje pisati o tvojem 25 centimetrskem dildotu, kot govoriti o njem ….hahaha…« ji je, čeprav malo v zadregi, vrnil milo za drago.
Sedaj je bila v zadregi ona. Sama sebe je vprašala zakaj mu je sploh povedala za njega. To je le njena igrača. Za svoje intimne trenutke, ko je sama in ko začuti potrebo po zadovoljstvu. Vendar je vseeno hudomušno pripomnila: »Ti ga pokažem? Da si ne boš mislil, da sem si izmišljevala?«.
»Daj če upaš.« ji je odvrnil z nasmehom.
Vstala je in počasi odšla do nočne omarice . Odprla predal i iz njega potegnila velik in debel dildo. Tako kot je napisala je imel vsaj 25 cm.
Debelina pa kot roka bolj drobne ženske. Skratka zadeva je bila impresivna v vsakem pogledu. Pogledala ga je in se nasmejala njegovemu odzivu.
» Kaj sedaj? Nisi verjel, da ga imam še manj pa, da ga upam pokazati.«
On je z odprtimi usti strmel v njo in njeno igračo, ki je presegla vso njegovo domišljijo. »hmmm…ja…hmm…« je bilo vse kar je lahko rekel.
Usedla se je, postavila umetnega na mizo poleg posode s čokolado. Počasi se je nagnila, vzela kavo v roko ter naredila požirek. Ves čas ga je gledala v oči in se naslajala nad njegovo zadrego.
…se nadaljuje…
