Kot strela iz jasnega, so vroč soparen zrak prestrelile in ohladile velikanske kaplje dežja, ki so kot polprozorna zavesa prekrile pokrajino.
Le nekaj metrov narazen sva si stala pa te skorajda nisem videl.
Zakričala si kot znaš le ti, z tistim pomešanim tonom otroškega veselja in odrasle groze. Mokra, dobesedno kot miši sva stekla pod balkon.
Oblačila so se tesno prilepila na potko kožo in premikala sva se kot robota. Zadihana sva obstala pod balkonom in tiho opazovala bes dežja, ki je teptal zemljo.
Prijel sem te za roko in brez besed si mi bosih nog sledila. Že samo pogled na tebe, na tvoje telo katero je tesno ovila mokra majice, mi je povzročil tople občutek nepremagljivosti. Potegnil sem te k sebi in objel, ni nama bilo mar da kaplja voda po tleh stanovanja, poljubila sva se in nisva prenehala.
Slačenje cunj nama ni delalo preglavic, čeprav sva se pošteno nasmejala ob tem in si solidarnostno pomagala koliko je dopuščal prostor med najinima objetima telesoma in med neprekinjenim poljubljanjem.
Majica katero si imela na sebi, je zaradi pritiklin takšnih in drugačnih ni in ni hotela od tebe. Prijel sem te za prsi, poiskal rob majice na njih in povečal odprtino dekolteja za nekaj centimetrov.
Kljub temu da sem pričakoval da zgražanje, si me presenetila in potegnila razparajoč rob vse do popka. Za trenutek si obstala in jaz sem ti ga potegnil nato do konca.
Gola sva ležala v postelji, objeta kot eno in z prosto roko sem te božal po mokrih laseh. Čez čas si me vprašala kaj bom pa zdaj oblekla, to je bila edina majica ki sem jo imela pri tebi. Pomislil sem in se odvil iz tvojega objema.
Z škarjami in staro belo majico sedeč na robu postelje, sem se igral krojača. Rez sem, rez tja, en trakec daljši od drugega, eden preveč, tisti tam prekratek, mogoče bi tule pustil enega. Gledala si me in se smejala, bil sem tvoj »Macgyver«.
Ko sme dvignil moj izdelek, ki je resnično spominjal na štirinogo žival, katero povozi valjar, si bruhnila v smeh in me vprašala, kako pa to obleči. Sedel sem za tvoj hrbet in ti zavezal trakec za vratom, in na hrbtu. Užival sem v pogledu na tvoj goli hrbet, v čop spete lase in prsi, ki so nežno prosevale skozi belo tkanino.
Sej nisi resen, si me vprašala, odgovoril sem ti da sem in da ti bom naredil še več takšnih majic. Sunila si me na posteljo in sedla name. Ali jo slečem ali ostanem v njej.
Nisem vedel kaj odgovoriti, niti nisem mogel. Sklenil sem roki za vrat in opazoval nalahno valujoče prsi, kako so se v počasnem ritmu zibale. Gledala si me v oči in se nasmehnila.
Dvignil sem glavo, da sva se lahko poljubila te objel preko golega hrbta. Stisnil sem te kot da se bojim zate. Tako sva za trenutek obmirovala, nato pa si podivjala. Vedela si kaj mi je všeč, skorajda vse si vedela, in skorajda vse sem vedel, kaj je tebi všeč. Ni bilo tabuja, ni bilo sramu. Uživala sva v trenutkih ko sva postala bila živali brez čustev, samo telesi ki trudita doseči in zadovoljiti ekstazo življenja.
