Z negotovimi koraki je korakal proti njenim vratom. Toliko vprašanj. Toliko negotovosti. Kaj če je njeno vabilo na kavo res le vabilo na kavo? Na kavo in pogovor. Kaj če si domišlja preveč? Kljub temu je imel tisti občutek v trebuhu. Kot bi poleteli metuljčki. Želel si jo je. Tako si jo je želel dotakniti.
Bilo je vroče ko prasica. Tik po junijskih izpitih. Vsi so že odšli domov pijani. Sedela sva na enem pločniku v Rožni in kadila čike enega za drugim. Zbirala sva pogum. Tako dolgo je trajalo, da sva se vmes že streznila. Vse je bilo že zaprto. Nobenega pira več. Ko sem glavo potapljal med kolena
Kot strela iz jasnega, so vroč soparen zrak prestrelile in ohladile velikanske kaplje dežja, ki so kot polprozorna zavesa prekrile pokrajino. Le nekaj metrov narazen sva si stala pa te skorajda nisem videl. Zakričala si kot znaš le ti, z tistim pomešanim tonom otroškega veselja in odrasle groze. Mokra, dobesedno kot miši sva stekla pod
