Pomlad v Ljubljani se mu je vedno zdela nekaj posebnega. Ko bunde izginejo in se na ulicah nenadoma pokažejo krila, pajkice z napetimi ritkami, petke ali kolesarke v svojih oprijetih hlačah…Ko sedenje ob kavi ali pivu postane užitek samo po sebi. Družba pa…hja v glavnem moška. In njega je ob vseh teh lepih cvetočih mladih popkih kar razganjalo. Zamišljal si je eno, pa potem drugo, morda lepo natakarico ali tistole mlado mamico ali tole poslovno milfico, za katero bi lahko stavil glavo, da ima na sebi samostoječke. In rdeče nalakirane nohte…No ja, njega gotovo ne bi niti pogledala.
Pogledal je na uro…1130. Čas, da gre nazaj. Odpravil se je čez park proti službi. Saj je imel knjige rad. In tudi delo se mu zdelo dovolj zanimivo, razen, če se je bilo treba preveč pogovarjati. Ni ga motil pogovor, samo rahlo je bil zadržan. Kljub temu, da je imel morda malo manj izkušenj in si jih je želel več, pa je bil še kar samozavesten, zlasti v svojem okolju knjižnih polic.
naslednji dan, je zopet sedel ob isti mizi, ob približno istem času, povsem nenamensko sicer, ker je bila pač ura za malico in spet sanjaril iste stvari, ko se za sosednjo mizo tokrat vsede ona. Narahlo je poškilil preko roba skodelice. Gledati je danes postalo nevljudno, strmeti v njena nedra pa še bolj. Uf, je zavzdihnil, taka mačka ima gotovo veliko gneče okoli sebe. In tedaj se pri njemu ustavi sodelavka, tista raglja, klepetulja. O, živjo, imaš prostor? IN že je sedala ob njem….Kaj hudirja…saj ne, da mu ni všeč…ampak mu res ni. In govori in govori in sploh ne neha. Vseeno pa se junaško spoprime z njenim jezikom in zlagoma izusti celo dve, tri besede. Na lepem opazi, da ga neznanka pri sosednji mizi opazuje in se potihem zabava od slapu, ki se usipa iz ust njegove, no, če bi on kaj govoril, sogovornice. Postalo mu je rahlo neprijetno.
Tedaj pa njej neznance, ki je šel mimo nenadoma izpuli torbico….in njega je nenadoma prešinila elektrika, sploh ni vedel, da ima to v sebi, ko je skočil kot tiger in preden je neznanec naredil tri korake, ga je ujel, podrl na tla in mu zmagoslavno izpulil torbico. Sam sebe je videl kot v počasnem posnetku, Tarzan brani Jane, pogumni Sv Jurij potolče pohotnega zmaja, ki se jasno pali na čudovite device, Klark reši Lois….nenadoma opazi, da ga vsi gledajo. Čudna tišina. Njegova brbljava sodelavka je utihnila. Lepi punci na sosednji mizi je kozarec zastal na poti….neznanec pod njim se pobira, kaj jebenti….Hm, tu morda nekaj ni prav. Negotovo pomoli torbico njeni lastnici. Ona pa izbruhne v smeh….Ja, torbica je njena, to pa je njen brat, ki je ravno odšel plačati zapitek…Hudirja, tla so se odprla zdelo se mu je, da bo čmoknil naravnost v središče vrelega vulkana…Opravičil se je in se pobral stran, kot bi ga gnali volkovi ravno potem, ki bi vzel pol steklenice uspavalnih tablet, kajti blodil je kot v sanjah.
En teden ga ni bilo v lokal. Potem je iz navade zavil tja….In že hotel stran, ko si je rekel, saj je vseeno. Itak je ne bo. Pogledi pa so lepi…Pa je prišla. Ko jo je videl, se je hotel skriti, vednar je stopila do njega in ga vprašala, če lahko prisede. Seveda, reče. Izvolite. Nisem se vam zahavalila za gentlemansko posredovanje zadnjič, je rekla. Torej, reče, nisem bil ravno najpametnejši…Ne, ne reče ona, bili ste odlični, česa takega, se danes ne sreča več.
Videla sta se še nekajkrat. Želel si jo je povabiti ven, vendar nekako ni zmogel besede. Ona se je izkazala za bolj plaho, kot je mislil, čeprav je bil v njej nek ogenj in še vedno je bil prepročan, da ima velikokrat na sebi črne samostoječe žabice in včasih si je predstavljal, kako se njeni rdeče nalakirani nohti igrajo z robom žabic in božajo mehko, belo, čudovito kožo stegen….Kot si je tega želel on. Bila je ločena, delala v JU, tu v bližini, na nekem srednjem položaju….Šele konec poletja je zmogel in počasi, ter z malo besedami spravil iz sebe, ali si želi kdaj z nim na kak sprehod ali samo ven? Pogledala ga je…kot bi tehtala njegove besede, potem je nekam plahko rekla, ja, zelo rada.
Sprehodi so trajali, včasih dolgo. V tišini, velikokrat. Povedala mu je nekoč, da je imela v življenju samo enega fanta, on pa ji ni hotel priznati svoje skromne številke punc in jo je napihnil, na nekaj, kar se mu je zdelo, da je običajno. Spregledala ga je. In bil potrt ob tem.
Na zadnjem sprehodu toplega avgusta, sta prišla v Tivoliju prišla do brvi, čeprav sta že vse obredla 100 pa tukaj še nista bila in njene ne prav visoke petke so se malo trudile po terenu. Na brvi pa jo je prijel za roko, in potem…klasika. Na koncu brvi mu je padla v naročje. Morda zanalašč. Gotovo zanalašč. Rhett Butler in Scarlett O’hara….Prijel jo je. Poljubil. Povsem nežno, počasi, kot bi se obotavljal. Vrnila mu je poljub. Sprehala sta se naprej kot v sanjah, držala za roke in zdelo se je, da je Rožnik poln skritih, sončnih kotičkov….ustavila sta se še in še…poljubljala, ljubkovala, objemala. Začutil je njen dah, njen vonj, mehkoto nene kože, dotik okroglih, polnih prsi na svojem telesu…vse to ga je razganjalo in poganjalo. Zdelo se je, da žene tudi njo in sama od sebe je na nem našla vse tiste točke, vse tiste dotike, ki jih je prej na moškem vedno iskala. Nista se mogla ločiti, dokler nista prišla do nje…trenutek nerodnosti, pred njenimi vrati, potem pa sta dobesedno padla v hodnik, objeta, zavita v strastnem objemu. Njena srajca je bila razpeta in sedaj je zagledal tisti krasni bradavički o katerih je samo sanjaril. Zakopal se je v njena nedrja, lovil njen vonj, ona pa ga je prijela za glavo in vodila, od ene do druge. Lizal ju je, božal, ona pa je stokala in ga usmerjala. nenandoma je v trenutku, ki je oba presenetil, padla pred njim na kolena, mu odpela hlače….njegov Long John, tako dolgo zatajevan, je skočil naprej in zahteval svoje. Objela ga je z usti in se pričela nalahno premikati po njem…..kmalu je zagrčal, jo prijal in jo začel močneje voditi po njem….ustavil jo je v zadnjem trenutku in nato sta se prevrnila v spalnico, kjer so njuna oblačila premašala v šaro na tleh…ni se motil, res je imela samostoječe črne žabice….sedaj je bil spet Klark Kent, obrnil jo je, njene hlačke so bile v tzrenutku premaknjene na spodnji del popolne okrogle ritke in njegov curak!!! se je tokrat brez obotaljanja zarinil globoko v njeno pričakujočo, namočemo pizdo….
To je bil začetek čudovitega prijateljstva.